Premiera Dune: Peščeni planet

Adaptacijo znanstvenofantastične klasike Franka Herberta iz leta 1965 je že leta 1984 navdihnila režiserja Davida Lyncha, tokrat pa je režijo prevzel Denis Villeneuve in nastala je mojstrovina z IZJEMNO igralsko zasedbo. DUNE PEŠČENI PLANET, ki prejema odlične filmske ocene včeraj doživel premiero tudi v Cineplexx kinih.

Kaj prinaša nova filmska mojstrovina so v Kranju preverili igralec Aliash Tepina, glasbenik Tomaž Okroglič Rous (Siddharta), fotograf Aleš Bravničar, televizijska voditeljica Špela Jereb ter filmska novinarka Ana Jurc.

Poseben gost premiere v Cineplexxu Kranj je bil Igor Harb, prevajalec knjige DUNE PEŠČENI PLANET, ki ga poznamo kot filmskega kritika ter soavtorja žanrskega podkasta O.B.O.D.. V kratkem pogovoru z moderatorjem Klemenom Bučanom je gledalcem predstavil proces prevajanja tako kompleksnega knjižnega dela.

Klemen: Knjiga je izšla pri Založbi Sanje leta 2018, sedaj pa je izšel ponatis z novo, aktualno, filmsko naslovnico. Knjiga ima več kot 500 strani! Razloži mi, kako se lotiš prevajanja, koliko časa moraš imeti, je lažje med epidemija, kaj se mora zgoditi, da se lotiš prevesti dobrih 500 strani knjige?

Igor: Prvo bi povedal, da ima 500 strani verzija knjige s trdimi platnicami, verzija z mehkimi platnicami pa jih ima okoli 750, knjiga je kar velik zalogaj. Če lahko kar citiram sam začetek knjige: ‘’Začetek je čas, ko je treba posvetiti kar seda veliko pozornosti temu, da je vse v ravnovesju.’’ No, s prvim stavkom se začne prevajanje in pri tej knjigi je začetek zelo pomemben. Je pa trajalo ene pol leta, da sem prevedel knjigo.

Klemen: Kaj je bil najbolj trd oreh pri tem prevajanju? Glede na to, da ima 700 strani, ali si si kdaj rekel, sedaj imam pa dosti, ne da se mi več?

Igor: Med samim prevajanjem niti ne, ker je zanimivo in te vleče naprej. Ampak po tem, ko že zaključiš prevod, gre le ta skozi urednika, pa gre skozi lektorja, pa v tem primeru je prevod pregledala še svetovalka za arabsko kulturo, za prevode vseh besed arabskega izvora, in vedno moraš ’še enkrat’’ prevesti celo knjigo. Takrat pa imaš malo dosti, ja. Najtrši oreh pa je bil, preden sem se lotil prevajanja. Spomnil sem se prvega filma, pa pesmi iz devetdesetih, ‘’the spice must flow’’, takrat je bila to ena taka tehno štanca, ki so jo vrteli v vseh diskotekah. In ta stavek The spice must flow, začimba mora teči, ki je bil uporabljen tudi v filmu, zveni nepopisno neumno. In jaz sem imel v glavi, to bom moral na neki točki prevesti. Potem prevedem celo knjigo do konca in ugotovim, ne, to je stavek, ki je samo v filmu.

Klemen:Dobro, ni bilo treba! Baje ima knjiga na koncu družinska drevesa, in cel kup takih stvari, sorodstvenih navez, kot kakšen Gospodar prstanov in Igra prestolov. Je to treba prebrati preden gledamo film, ali pa preden začnemo brati knjigo? Se je treba prej pozanimati, kdo je s kom v sorodu, ali se lahko sedaj samo vsedemo in gledamo?

Igor: Po mojem je film nastavljen tako, da lahko samo pogledaš, pri branju knjige pa ne škodi, da se občasno malo skače nazaj na glosar. Pri družinskih drevesih pa je čisto enako kot pri Igri prestolov. Če preberete na začetku družinsko drevo, boste izvedeli kdo je umrl preden pridete do tega dela v knjigi.

Klemen: Mogoče ne najbolj pametno. Glede nato, da ima knjiga 700 strani, mi bomo pogledali film, ki je dolg dve uri in pol, bo šlo vse iz knjige v film? Če prav vem, film obsega manj, kot cela knjiga?

Igor: Tako je, režiser Denis Villeneuve se je odločil, da je na neki točki konec filma, osebno ne vem, na kateri. Knjiga pa razkrije kaj se zgodi po tem, ko se film konča in to že prva knjiga. Je pa šest knjig, ki jih je napisal Frank Herbert, od šestdesetih do osemdesetih let, kasneje pa je še njegov sin nadaljeval to tradicijo in je napisal nekih 17 knjig, ki pa so po večini zanič.

Galerija Dune: Peščeni planet iz Kranja